Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziologijo ali medicino.

Nobelove nagrade
za fiziko • za kemijo • za fiziologijo ali medicino • za književnost • za mir
Nagrada v spomin na Alfreda Nobela: za ekonomijo

1900.   1901 1902 1903 1904 1905 1906 1907 1908 1909 1910. 1910 1911 1912 1913 1914 1915 1916 1917 1918 1919 1920. 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930. 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940. 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1948 1949 1950. 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960. 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970. 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990. 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000. 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008

[uredi] 1901

Emil Adolf von Behring

za serumsko zdravljenje davice

[uredi] 1902

Ronald Ross

za raziskave malarije

[uredi] 1903

Niels Ryberg Finsen

za zdravljenje kožne tuberkuloze s svetlobo

[uredi] 1904

Ivan Petrovič Pavlov

za raziskave fiziologije prebavnega sistema

[uredi] 1905

Robert Koch

za odkritje povzročitelja tuberkuloze

[uredi] 1906

Camillo Golgi, Santiago Ramón y Cajal

za raziskave živčnega sistema

[uredi] 1907

Charles Louis Alphonse Laveran

za raziskave patogenih praživali

[uredi] 1908

Ilja Iljič Mečnikov, Paul Ehrlich

za raziskave imunskega sistema

[uredi] 1909

Emil Theodor Kocher

za raziskave ščitnice

[uredi] 1910

Albrecht Kossel

za raziskave na področju celične biologije, predvsem beljakovin in nukleinskih kislin

[uredi] 1911

Allvar Gullstrand

za raziskave delovanja očesne leče

[uredi] 1912

Alexis Carrel

za raziskave spajanja krvnih žil in presajanja organov

[uredi] 1913

Charles Robert Richet

za odkritje anafilakse

[uredi] 1914

Robert Bárány

za raziskave preddvornega aparata srednjega ušesa

[uredi] 1919

Jules Bordet

za odkritje dopolnitev imunskega sistema

[uredi] 1920

Schack August Steenberg Krogh

za dokaz, da je izmenjava plinov v pljučih navadna difuzija

[uredi] 1922

Archibald Vivian Hill, Otto Fritz Meyerhof

za raziskave mišic, posebej njihovega ustvarjanja toplote in povezave med porabo kisika ter presnovo mlečne kisline

[uredi] 1923

Frederick Grant Banting, John James Richard Macleod

za odkritje inzulina

[uredi] 1924

Willem Einthoven

za odkritje mehanizma elektrokardiograma

[uredi] 1926

Johannes Andreas Grib Fibiger

za obrazložitev Spiroptera carcinoma in umetno sprožitev raka v živali.

[uredi] 1927

Julius Wagner-Jauregg

za zdravljenje paralize z okužbo z malarijo

[uredi] 1928

Charles Jules Henri Nicolle

za raziskave tifusa

[uredi] 1929

Christiaan Eijkman, sir Frederick Gowland Hopkins

za odkritje različnih vitaminov

[uredi] 1930

Karl Landsteiner

za odkritje človeških krvnih skupin

[uredi] 1931

Otto Heinrich Warburg

za raziskave citokromov pri celičnem dihanju

[uredi] 1932

sir Charles Scott Sherrington, Edgar Douglas Adrian

za raziskave nevronov, vključujoč dejstvo, da se močnejši dražljaji odražajo v večji frekvenci živčnih impulzov

[uredi] 1933

Thomas Hunt Morgan

za odkritje pomena kromosomov pri dednosti

[uredi] 1934

George Hoyt Whipple, George Richards Minot, William Parry Murphy

za odkritje jetrne terapije za slabokrvnost

[uredi] 1935

Hans Spemann

za odkritje organizacijskih centrov v zgodnjem razvoju organizmov

[uredi] 1936

sir Henry Hallett Dale, Otto Loewi

za raziskave prenosa živčnih impulzov prek nevrotransmiterjev

[uredi] 1937

Albert von Szent-Györgyi Nagyrapolt

za opis vitamina C in odkritje, da se kisik pri celičnem dihanju združuje z vodikom

[uredi] 1938

Corneille Jean François Heymans

za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi in podatke prenaša v možgane

[uredi] 1939

Gerhard Domagk

za odkritje sulfonamida Prontosil, prvega zdravila proti bakterijskim okužbam

[uredi] 1943

Henrik Carl Peter Dam, Edward Adelbert Doisy

za odkritje vitamina K in njegove kemične zgradbe

[uredi] 1944

Joseph Erlanger, Herbert Spencer Gasser

za odkritje različnih oblik živčnih vlaken

[uredi] 1945

sir Alexander Fleming, Ernst Boris Chain, sir Howard Walter Florey

za odkritje penicilina in njegovih lastnosti pri zdravljenju nalezljivih bolezni

[uredi] 1946

Hermann Joseph Muller

za odkritje, da mutacije lahko povzročijo rentgenski žarki

[uredi] 1947

Carl Ferdinand Cori, Gerty Theresa, née Radnitz Cori, Bernardo Alberto Houssay

za odkritje, kako se glikogen v telesu pretvarja v glukozo in učinke hipofiznega hormona na presnavljanje sladkorjev

[uredi] 1948

Paul Hermann Müller

za odkritje insekticida DDT

[uredi] 1949

Walter Rudolf Hess, Antonio Caetano De Abreu Freire Egas Moniz

Hess za zapis različnih funkcij srednjih možganov; Moniz za odkritje terapevtskega učinka lobotomije

[uredi] 1950

Edward Calvin Kendall, Tadeus Reichstein, Philip Showalter Hench

za odkritje hormonov nadledvične skorje ter njihove zgradbe in funkcije

[uredi] 1951

Max Theiler

za razvoj cepiva proti rumeni mrzlici

[uredi] 1952

Selman Abraham Waksman

za odkritje streptomicina, prvega antibiotika proti tuberkulozi

[uredi] 1953

Hans Adolf Krebs, Fritz Albert Lipmann

Krebs za odkritje ciklusa citronske kisline (Krebsovega cikla) pri celičnem dihanju; Lipman za odkritje in raziskave koencima A

[uredi] 1954

John Franklin Enders, Thomas Huckle Weller, Frederick Chapman Robbins

za prikaz gojenja virusov otroške paralize v epruveti

[uredi] 1955

Axel Hugo Theodor Theorell

za raziskave encimov, posebno oksidacijskih

[uredi] 1956

André Frédéric Cournand, Werner Forssmann, Dickinson W. Richards

za prikaz vstavitve katetra v srce in raziskovanje številnih srčnih bolezni

[uredi] 1957

Daniel Bovet

za odkritje sintetičnih zdravil, denimo antihistaminov, ki zaustavljajo delovanje bioloških aminov

[uredi] 1958

George Wells Beadle, Edward Lawrie Tatum, Joshua Lederberg

za prikaz, da geni usmerjajo samostojne korake v metabolizmu

[uredi] 1959

Severo Ochoa, Arthur Kornberg

za sintezo nukleinskih kislin RNK in DNK

[uredi] 1960

sir Frank Macfarlane Burnet, Peter Brian Medawar

za odkritje, da se imunski sistem zarodka nauči razlikovati med sabo in drugimi

[uredi] 1961

Georg von Békésy

za pojasnitev ušesnega polža

[uredi] 1962

Francis Harry Compton Crick, James Dewey Watson, Maurice Hugh Frederick Wilkins

za odkritje molekulske zgradbe DNK

[uredi] 1963

sir John Carew Eccles, Alan Lloyd Hodgkin, Andrew Fielding Huxley

za opis električnega prenosa impulzov po živcih

[uredi] 1964

Konrad Emil Bloch, Feodor Lynen

za raziskave holesterola in presnove maščobnih kislin

[uredi] 1965

François Jacob, André Lwoff, Jacques Monod

za odkritje obveščevalne RNK, ribosomov in genov, ki upravljajo izražanje drugih genov

[uredi] 1966

Peyton Rous, Charles Brenton Huggins

Rous za odkritje virusov, ki povzročajo tumorje; Huggins za odkritje zdravljenja raka na prostati s hormoni

[uredi] 1967

Ragnar Granit, Haldan Keffer Hartline, George Wald

za opis različnih tipov svetlobno občutljivih celic v očesu in kako svetloba vpliva nanje

[uredi] 1968

Robert W. Holley, Har Gobind Khorana, Marshall W. Nirenberg

za opis genetske kode in njenega delovanja pri sintezi proteinov

[uredi] 1969

Max Delbrück, Alfred D. Hershey, Salvador E. Luria

za raziskave razmnoževanja in genetike virusov

[uredi] 1970

sir Bernard Katz, Ulf von Euler, Julius Axelrod

za raziskave nevrotransmiterjev

[uredi] 1971

Earl W. Sutherland ml.

za odkritje delovanja hormonov, posebej epinefrina, prek sekundarnih prenašalcev

[uredi] 1972

Gerald M. Edelman, Rodney R. Porter

za odkritje kemične zgradbe protiteles

[uredi] 1973

Karl von Frisch, Konrad Lorenz, Nikolaas Tinbergen

za raziskave socialnega vedenja živali, posebej razlago čebeljega plesa in kako se mlade ptice navežejo na svojo mater

[uredi] 1974

Albert Claude, Christian de Duve, George E. Palade

za opis zgradbe in funkcije organelov v celici

[uredi] 1975

David Baltimore, Renato Dulbecco, Howard Martin Temin

za opis delovanja virusa tumorja na genetski material celice

[uredi] 1976

Baruch S. Blumberg, D. Carleton Gajdusek

Blumberg za odkritje virusa hepatitisa; Gajdusek za opis bolezni kuru, ki jo povzroča ljudožerstvo

[uredi] 1977

Roger Guillemin, Andrew V. Schally, Rosalyn Yalow

Guillemin in Schally za delo na peptidnih hormonih, ki jih proizvajajo možgani; Yalow za oblikovanje Yalow-Bersonove metode za meritev minutnih količin peptidnih hormonov, ki uporabljajo protitelesa

[uredi] 1978

Werner Arber, Daniel Nathans, Hamilton O. Smith

za odkritje omejevalnih encimov, ki so koristni v molekularni biologiji

[uredi] 1979

Allan M. Cormack, Godfrey N. Hounsfield

za razvoj računalniško podprte tomografije

[uredi] 1980

Baruj Benacerraf, Jean Dausset, George D. Snell

za odkritje genov kompleksa glavne tkivne združljivosti, ki kodirajo molekule celične površine, pomembne za ločevanje imunskega sistema med sabo in drugimi

[uredi] 1981

Roger W. Sperry, David H. Hubel, Torsten N. Wiesel

Sperry za raziskovanje možganskih hemisfer; Hubel in Wiesel za raziskovanje obdelovanja vizualnih informacij v možganih

[uredi] 1982

Sune K. Bergström, Bengt I. Samuelsson, John R. Vane

za odkritje prostaglandinov

[uredi] 1983

Barbara McClintock

za odkritje mobilnih genetskih elementov ali transposonov v koruzi

[uredi] 1984

Niels K. Jerne, Georges J.F. Köhler, César Milstein

za raziskave imunskega sistema in izdelave monoklonalnih protiteles

[uredi] 1985

Michael S. Brown, Joseph L. Goldstein

za opis uravnavanje presnove holesterola

[uredi] 1986

Stanley Cohen, Rita Levi-Montalcini

za odkritje faktorja rasti

[uredi] 1987

Susumu Tonegawa

za odkritje, kako je genetsko ustvarjena velika raznolikost protiteles

[uredi] 1988

sir James W. Black, Gertrude B. Elion, George H. Hitchings

Black za razvoj beta blokatorjev in blokatorjev sprejemnikov histamina-2; Elion in Hitchings za razvoj zdravil za zdravljenje raka in preprečitve transplantacijske zavrnitve ; Hitchings za razvoj različnih antibiotikov

[uredi] 1989

J. Michael Bishop, Harold E. Varmus

za odkritje celičnega izvora retrovirusnih onkogenov

[uredi] 1990

Joseph E. Murray, E. Donnall Thomas

za raziskave transplantacije organov in celic

[uredi] 1991

Erwin Neher, Bert Sakmann

za odkritje postopkov, ki pokažejo, da v celični membrani obstajajo ionski kanali in omogočajo raziskovanje njihovih lastnosti

[uredi] 1992

Edmond H. Fischer, Edwin G. Krebs

za odkritje, kako se uporablja fosforilizacija proteinov za uravnavanje bioloških procesov

[uredi] 1993

Richard J. Roberts, Phillip A. Sharp

za odkritje, da geni v evkariotih niso sosednje vrvice, temveč vključujejo introne in da spajanje obveščevalne RNA z namenom uničenja teh intronov lahko poteka v drugačnih smereh, ki dajejo različne proteine iz enakega zaporedja DNK

[uredi] 1994

Alfred G. Gilman, Martin Rodbell

za odkritje G proteinov in njihove vloge pri prenašanju signalov v celicah

[uredi] 1995

Edward B. Lewis, Christiane Nüsslein-Volhard, Eric F. Wieschaus

za odkritje genov, vključenih v razvojnem postopku vinske mušice - the homeobox genes

[uredi] 1996

Peter C. Doherty, Rolf M. Zinkernagel

za opis uporabe molekul MHC pri belih krvničkah za odkrivanje in uničevanje z virusi okuženih celic

[uredi] 1997

Stanley B. Prusiner

za odkritje prionov, kužnih delcev proteinov

[uredi] 1998

Robert F. Furchgott, Louis J. Ignarro, Ferid Murad

za odkritje signalnih lastnosti dušikovega oksida

[uredi] 1999

Günter Blobel

za odkritje, da na novo sintetizirani proteini vključujejo "naslove", ki jih usmerjajo na pravo lokacijo znotraj celice

[uredi] 2000

Arvid Carlsson, Paul Greengard, Eric R Kandel

Carlsson za dokaz, da je dopamin nevrotransmiter v možganih, katerega pomanjkanje se izraža s simptomi Alzheimerjeve bolezni; Greengard za prikaz delovanja nevrotransmiterjev na celico, pri čemer aktivirajo centralno molekulo, znano kot DARPP-32; Kandel za opis delovanja krato- in dolgoročnega spomina na molekulski ravni

[uredi] 2001

Leland H. Hartwell, R. Timothy Hunt, Paul M. Nurse

za odkritje ciklina in od ciklina odvisne kinaze, osrednjih molekul v regulaciji celičnega cikla

[uredi] 2002

Sydney Brenner, H. Robert Horvitz, John E. Sulston

za ugotovitev natančnega vrstnega reda, v katerem se celice v črvu C. elegans delijo in odmirajo, ter za razjasnitev procesa apoptoze oziroma programirane celične smrti

[uredi] 2003

Paul Christian Lauterbur in sir Peter Mansfield

za svoji odkritji, povezani s slikanjem z magnetno resonanco

[uredi] 2004

Linda B. Buck in Richard Axel

za svoji odkritji olfaktornih receptorjev in organizacije olfaktornega sistema

[uredi] 2005

Barry J. Marshall in Robin Warren

za odkritje bakterije Helicobacter pylori in njene vloge pri razjedi na želodcu in dvanajstniku

[uredi] 2006

Andrew Z. Fire in Craig C. Mello

za odkritje RNA interference - utišanje genov z dvovijačno RNA

[uredi] 2007

Mario Capecchi, Martin Evans in Oliver Smithies

za odkritja na področju ciljanja genov

[uredi] 2008

Harald zur Hausen, Françoise Barré-Sinoussi in Luc Montagnier

za odkritja virusov, ki povzročajo nevarne človeške bolezni - zur Hausen za odkritje humanega papiloma virusa in njegove vloge pri raku materničnega vratu, Barré-Sinoussi in Montagnier pa za odkritje virusa HIV

[uredi] Viri

• Nobelprize.org (v angleščini)