Dzisiaj jest czwartek, 04 grudnia 2008 r. 339 dzien roku
Languages:ar | id | bg | ca | ceb | cs | da | de | et | en | es | eo | fr | he | hr | it | ko | lt | hu | nl | ja | no | pl | pt | ru | ro | sk | sl | sr | fi | sv | te | tr | uk | zh






REKLAMA
mp3

Avstrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

SkoÄi na: navigacija, iskanje
Republik Österreich
Republika Avstrija
Zastava Avstrije Grb  Avstrije
HimnaLand der Berge, Land am Strome  (nemÅ¡ko)
Dežela gora, dežela na reki

Lega Avstrije
Lega Avstrije (oranžno)
- na Evropski celini (oker in belo)
- v Evropski uniji (oker)
Glavno mesto
(in najveÄje mesto)
Dunaj
48°12′N, 16°21′E
Uradni jeziki nemÅ¡Äina
Priznani regionalni jeziki slovenÅ¡Äina, hrvaÅ¡Äina, madžarÅ¡Äina1
Upravljanje parlamentarna republika
 -  predsednik: Heinz Fischer
 -  kancler: Werner Faymann
neodvisnost:
 -  uveljavitev Avstrijske državne pogodbe:
27. julij 1955 
 -  Deklaracija o neodvisnosti: 26. oktober 1955 
Vstop v EU 1. januar 1995
Površina
 -  skupaj: 83,871 km² (115.
 -  voda (%): 1.3
Prebivalstvo
 -  ocena 2006: 8.292.322 (92.)
 -  Å¡tetje 2001: 8.032.926 
BDP (PKM) ocena 2005
 -  skupaj: 275,02 milijarde USD (34.)
 -  na prebivalca: 33.615 USD (8.)
BDP (nominalno) ocena 2005
 -  skupaj: 307,07 bilijona USD (23.)
 -  na prebivalca: 37.117 USD (12.)
Gini (2000) 29,1 (nizek
HDI (2004) 0,944 (visok) (14.)
Valuta evro (€) 2 (EUR)
ÄŒasovni pas CET (UTC+1)
 -  poletni (DST): CEST (UTC+2)
Vrhnja domena (TLD) .at 3
Klicna koda [[+43 (details)]]
1 slovenÅ¡Äina, hrvaÅ¡Äina in madžarÅ¡Äina so uradno priznani regionalni jeziki, avstrijski znakovni jezik pa je zaÅ¡Äiteni jezik manjÅ¡ine po vsej državi.
2 Pred 1999: avstrijski šiling.
3 Uporablja se tudi domena .eu, skupna vsem državam Älanicam Evropske unije.

Repúblika Ãvstrija je celinska država v Srednji Evropi, zveza 9 dežel. Avstrija meji na LihtenÅ¡tajn in Å vico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in SlovaÅ¡ko na vzhodu, ter NemÄijo in ÄŒeÅ¡ko na severu.

[uredi] Zgodovina

Po nadvladi Rimljanov, Hunov, Langobardov, Ostrogotov, Bavarcev in Frankov, je ozemlje Avstrije v 10. stoletju prešlo pod Babenberžane. Te so v 13. stoletju nasledili Habsburžani, ki so ostali na oblasti vse do 20. stoletja.

Po razpustitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je bilo osnovano Avstrijsko cesarstvo, ki je bilo leta 1867 preurejeno v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko. Po porazu v prvi svetovni vojni je monarhija razpadla na veÄ neodvisnih držav, katerih ena je danaÅ¡nja Avstrija.

Leta 1918 je Avstrija postala republika, kar je ostala do leta 1934, ko je kancler Engelbert Dollfuß uvedel diktaturo.

Avstrijo je leta 1938 prikljuÄila nacistiÄna NemÄija (glej Anschluss). Po porazu nacistov v drugi svetovni vojni so Avstrijo skladno s sklepi Potsdamske konference zasedle zavezniÅ¡ke sile. Leta 1955 je država znova dobila popolno neodvisnost pod pogojem, da se zaveže nevtralnosti. Kljub temu se je po padcu komunizma v Vzhodni Evropi Avstrija zaÄela vkljuÄevati v evropske povezave in se tako leta 1995 vkljuÄila v Evropsko unijo, leta 1999 pa Å¡e v Evropsko monetarno unijo.

[uredi] Upravna delitev

Avstrijske zvezne dežele

Republika Avstrija je sestavljena iz devetih zveznih dežel. To so:

[uredi] Zunanja politika

Avstrija je Älanica Evropske unije, Konference za varnost in sodelovanje v Evropi in opazovalka v Zahodnoevropski uniji.


Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Avstrija«

Polska, Dolar, Forex


Wikipedia jest zarejestrowanym znakiem towarowym Wikimedia Foundation
Wszystkie materia³y pochodz¹ z Wikipedii, obiête s¹ licencj¹ GNU Free Documentation License